Hibridni model dela je prisoten že nekaj let, tako v svetu kot v naši regiji. Raziskave vse bolj izpostavljajo njegove prednosti, a tudi izzive, ki se pojavljajo in s katerimi se moramo soočiti, da bo hibridno delo ostalo trajnostno in dolgoročno učinkovito.
Eden izmed ključnih izzivov dela na daljavo, predvsem v kombinaciji z umetno inteligenco, je povezan z dejstvom, da ta oblika dela večinoma temelji na interakciji z zaslonom. Naše komuniciranje in sodelovanje s sodelavci in partnerji se je preselilo na zaslone računalnikov, tablic in pametnih telefonov, ki postajajo prevladujoči mediji za profesionalno interakcijo. Z njihovo prisotnostjo se povečuje tudi razumevanje njihovega vpliva na nas, pa tudi na naše delovne navade in medčloveške odnose.
Danes člani ekipe delajo z različnih lokacij, pogosto v različnih pogojih, z različnimi miselnostmi in stili dela, ki niso vedno vidni skozi zaslon. To vodi do pomanjkanja konteksta – tistega, ki izvira iz delitve istega fizičnega prostora – kar lahko povzroči nesporazume in zmanjšan občutek kohezivnosti v ekipi.
Komunikacija prek zaslonov omejuje našo sposobnost zaznavanja neverbalnih signalov, zaradi česar je celoten proces manj naraven in »resničen«. Na ta način sodelavci težje razvijajo medsebojne odnose, kar upočasni proces kreativnega reševanja problemov in skupnega odločanja.
Kljub vsem prednostim hibridnega dela, predvsem v kombinaciji z naprednimi tehnologijami, kot je umetna inteligenca, najnovejše raziskave kažejo, da lahko pride do povečane socialne izolacije in zmanjšanja medosebnih veščin.
Ta trend postaja še posebej zaskrbljujoč za mlajšo generacijo, ki se sooča z naraščajočo anksioznostjo in depresijo, ki ju še dodatno poslabšuje sedeči življenjski slog.
Da bi ohranili dobro počutje zaposlenih, ki je nujno za njihovo ustvarjalnost in produktivnost, se postavlja vprašanje, kako omiliti negativne učinke hibridnega modela dela?
Dokazano je, da interakcija iz oči v oči izboljšuje nevronsko sinhronizacijo, spodbuja globljo povezanost in omogoča boljše razumevanje med člani ekipe. Za dela, ki zahtevajo timsko sodelovanje pri kreativnih in razvojno zahtevnih projektih, je priporočljivo delo v skupnih delovnih prostorih, medtem ko je delo na daljavo bolj primerno za naloge, ki vključujejo tehnično delo in razvoj že definiranih idej ali delovnih mest.
Skupni delovni prostori zagotavljajo multimodalno senzorično in kognitivno izkušnjo, kjer elementi, kot so govorica telesa, obrazna mimika, ton glasu in fizične značilnosti prostora (npr. osvetlitev, temperatura, prezračevanje, pohištvo) igrajo ključno vlogo pri izboljšanju kognitivnih funkcij. Te komponente skupnega prostora omogočajo boljše razumevanje in interakcijo med sodelavci, česar internetna komunikacija še vedno ne more v celoti omogočiti.
Raziskave tudi kažejo, da fizična prisotnost članov ekipe pomembno vpliva na proizvodnjo nekaterih hormonov, kot je oksitocin, ki je povezan z zaupanjem in empatijo. Čeprav še vedno ni povsem jasno, ali je ta nevrokemija edini ali glavni dejavnik, zagotovo olajša povezovanje zaposlenih, izboljša sodelovanje in spodbuja odprtost za deljenje in razvijanje idej.
Ti dejavniki jasno kažejo, da delo, ki vključuje kombinacijo intelektualne, fizične in čustvene angažiranosti, ne more prezreti kognitivne in čustvene vrednosti pisarniškega prostora, tudi v kontekstu hibridne delovne kulture.
To spoznanje spodbuja željo po večji angažiranosti v pisarnah in pospešuje sprejemanje novih pristopov pri oblikovanju delovnega okolja. Sodobno pisarno je treba oblikovati z razumevanjem, kako se delo in delovno okolje vse bolj vključujeta v osebna življenja, s poudarkom na ravnovesju med poklicnimi, fizičnimi in socialnimi vidiki dobrega počutja zaposlenih. Prostor je treba prilagoditi novim razmeram, s poudarkom na kolektivnem ugodju in izjemnih delovnih izkušnjah. Ključni premik v tej smeri se začne s skupnimi prostori, ki uspešno integrirajo digitalne in fizične vidike delovne kulture ter ustvarjajo okolje, ki spodbuja produktivnost, ustvarjalnost in medosebno povezanost.
Zaželeno je vlagati v ustvarjanje inovativnih delovnih okolij, ki spodbujajo spontane interakcije, sodelovanje in socialno povezovanje, vključno z družabnimi dogodki in dejavnostmi, kot je team building. Ti prostori naj bi zadovoljevali različne potrebe zaposlenih, spodbujali njihovo dobro počutje, spodbujali izmenjavo znanja in krepili medčloveške vezi.
Kombinacija prostorov z različnimi funkcijami omogoča delavcem, da svoje delovno okolje prilagodijo osebnim potrebam, podjetjem pa omogoča boljšo organizacijo prisotnosti zaposlenih med tednom. Hibridni načini delovanja prav tako spodbujajo ustvarjanje novih con, kot so pisarniške kavarne in skupni prostori, pogosto obogateni z biofilnimi oblikovalskimi elementi.
Ti prostori so zasnovani tako, da olajšajo prehod med različnimi načini delovanja.
Skupna značilnost vseh teh prostorov je, da delujejo kot socialni centri, ki odražajo vrednote in kulturo organizacije, hkrati pa spodbujajo občutek pripadnosti in povezanosti med zaposlenimi. Razlikujejo se po poudarku na dobrem počutju in socialnem povezovanju, timskem delu ali osredotočenem, samostojnem delu – tudi v skupnem prostoru. Pisarniške menze in kavarne vse bolj postajajo središča udobnega in sproščenega dela, skupni prostori pa prilagodljivi prostori, ki služijo različnim dogodkom, srečanjem in neformalnim oblikam sodelovanja.
Ti prostori predstavljajo novo obliko odnosa med organizacijami in njihovimi zaposlenimi, ki ni več osredotočen na kvantitativna merila produktivnosti (ki naj bi z vzponom umetne inteligence postala manj pomembna), temveč na kvalitativne vidike, kot sta inovativnost in kreativnost. To so prostori, ki ljudem omogočajo povezovanje, ustvarjanje kolektivne inteligence in razvoj v skladu s spreminjajočimi se potrebami in vrednotami sodobne delovne sile, kar omogoča uspešen napredek v hibridnem delovnem okolju.
Za več informacij in ugotovitve raziskav o pomenu fizične povezljivosti se naročite na Sedus Insights.
Budite u toku s novostima i projektima na kojima radimo.
©2023 Plan2B. All Rights Reserved
